Preskok na glavno vsebino
Slovenščina— Izberite jezik
Meni

Uvod v predaje med več agenti

Lekcija 12 od 18 Posodobljeno 3. november 2026 Razvijalec
Na tej strani
  1. Zakaj orkestrirati več agentov?
  2. Kako delujejo predaje
  3. Tipična arhitektura
  4. Načini izvajanja
  5. Izhodni dogodki
  6. Ključne ugotovitve

Zakaj orkestrirati več agentov?

Doslej si delal s posameznimi agenti: en agent, njegova navodila, njegova orodja. Ta model hitro doseže svoje meje, ko naloga zahteva heterogene veščine. Vzemimo zahtevo za tržno raziskavo: potrebujete iskanje podatkov, njihovo numerično analizo in nato izdelavo berljivega poročila. Lahko bi poskusil vse prepustiti enemu samemu agentu z navodili, ki bi z vsako novo zahtevo nabrekla v protislovno gmoto besedila, ki ga model uporablja vse manj učinkovito. API Mistral ponuja alternativo: verige specializiranih agentov, ki si podajajo štafeto.

To je koncept predaje (handoff): en agent prenese nadzor nad pogovorom na drugega agenta, ki je bolje opremljen za trenutno podnalogo. Sam pogovor se ne spremeni – spremeni se le roka, ki drži vajeti.

Kako delujejo predaje

Mehanizem natančno zrcali to, kar počne človeška organizacija ob soočenju s sestavljeno zahtevo. Usmerjevalni agent (router agent) prejme začetni poizvedbo, kot operater na centrali, ki prevzame klic. Analizira zahtevo, identificira, kateri specializirani agent je najbolje pozicioniran za njeno obravnavo, in nato prenese pogovor na tega specialista. Specialist opravi svojo podnalogo in če naleti na potrebo, ki presega njegov obseg, lahko pogovor predaje tretjemu agentu. Končni odgovor priteče nazaj do uporabnika, ki vidi le enega sogovornika.

Iz tega izhajajo štiri prednosti, ki se medsebojno krepijo. Prvič, specializacija: vsak agent ima omejen obseg in natančna navodila. Agent za spletno iskanje ne opravlja izračunov in obratno. To izboljša kakovost odgovorov, saj nobeno navodilo ne nasprotuje drugemu. Drugič, vzdrževljivost: sprememba obnašanja specialista ne vpliva na druge. Njegov model, navodila ali orodja lahko zamenjaš, ne da bi se dotaknil preostanka sistema. Tretjič, neposredno sledi razširljivost – dodajanje zmožnosti pomeni ustvarjanje novega specializiranega agenta in njegovo registracijo kot cilja predaje. Usmerjevalnik ga nato izbere, ko zahteva ustreza. Nazadnje, sledljivost: vsaka predaje ustvari dogodek agent.handoff v izhodih, kar ti omogoča, da naknadno rekonstruiraš, kateri agent je obravnaval kateri del zahteve, ne da bi moral karkoli sam instrumentirati.

Tipična arhitektura

User
    │
    ▼
Router Agent (orchestrator)
    ├── Web Search Agent (web_search)
    ├── Calculator Agent (code_interpreter)
    ├── Writer Agent (specific instructions)
    └── Document Agent (document_library)

Usmerjevalnik dinamično odloči, na katerega agenta bo predal pogovor, na podlagi poizvedbe. Ni omejen na eno samo predajo: lahko orkestrira tudi zaporedne tokove, kot so iskanje, nato izračun in nato pisanje, pri čemer vsak korak obogati kontekst za naslednjega.

Sledimo pravi zahtevi: „Poišči trenutno obrestno mero ECB in izračunaj obrestno-obrestni učinek v 10 letih za naložbo v višini 100.000 €.” Finančni agent, ki deluje kot usmerjevalnik, prejme zahtevo in vidi, da vsebuje dve različni potrebi. Najprej predaje pogovor agentu za spletno iskanje, ki pridobi trenutno obrestno mero ECB – podatek, ki ga noben model ne more vedeti iz spomina. Druga predaje prenese nadzor na kalkulatorskega agenta, ki uporabi formulo za obrestno-obrestni račun na pravkar najdeni stopnji. Uporabnik prejme en sam rezultat, ki ga spremljajo viri iskanja in podrobnosti izračuna.

Načini izvajanja

API Mistral ponuja dva načina za predaje, ki ju izbereš ob zagonu pogovora. Način strežnika (server mode) je privzet.

response = client.beta.conversations.start(
    agent_id=router_agent.id,
    inputs="Complex query",
    handoff_execution="server"
)

Mistral nato samodejno obravnava vse: predaje, izvajanje agentov in sintezo odgovora. Prejmeš le končni rezultat, kar je priročno in zadostno, dokler med koraki ne potrebuješ nobenega vmesnega posega.

response = client.beta.conversations.start(
    agent_id=router_agent.id,
    inputs="Complex query",
    handoff_execution="client"
)

V načinu odjemalca (client mode) prejmeš dodatke o predajah in se sam odločiš, kaj storiti na vsakem koraku. Ta način izberiš, ko mora človek odobriti občutljivo predajo, ko moraš zaradi revizije beležiti vsako predajo ali ko tvoja poslovna logika zahteva usmerjanje, ki ga model ne more sklepati. Lekcija, namenjena tema dvema načinoma, bo podrobneje opisala kompromise.

Izhodni dogodki

Ko pride do predaje, se v izhodih pojavijo tri vrste dogodkov:

  • agent.handoff – Agent A predaja agentu B (vsebuje ID obeh agentov)
  • tool.execution – Agent B izvrši svoja orodja
  • message.output – Odgovor agenta B
for entry in response.outputs:
    if entry.type == "agent.handoff":
        print(f"Transfer: {entry.previous_agent_id} → {entry.next_agent_id}")
    elif entry.type == "tool.execution":
        print(f"Tool executed: {entry.tool_name}")
    elif entry.type == "message.output":
        print(f"Response: {entry.content}")

To zanko zapiši že med prvimi poskusi, še preden je sistem popoln. Večagentski sistem, ki pravilno odgovarja, a njegove poti ne moreš slediti, postane nemogoče popraviti dan, ko začne napačno odgovarjati: ne boš vedel, ali je usmerjevalnik napotil narobe, ali je specialist slabo opravil nalogo ali ali se je predaja nekje izgubila. Tri dobro postavljene izjave print te rešijo te slepote.

Ključne ugotovitve

  • Predaje omogočajo agentu, da prenese nadzor na drugega specializiranega agenta
  • Tipična arhitektura: usmerjevalni agent → specializirani agenti
  • Način strežnika = popolnoma samodejno; način odjemalca = ročni nadzor nad predajami
  • Vsaka predaje ustvari sledljiv dogodek v izhodih
  • Globina veriženja med agenti ni omejena